Spoštovani,
Popolno ste zadeli v vaši navedbi v dopisu poslanem dne 7.
9. 2011 od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da nameravam
vztrajati pri svojih zahtevah za ureditev mrežnega marketinga v Sloveniji.
Vztrajati nameravam do konca, ker se bi to področje moralo že zdavnaj urediti.
In če se boste na ministrstvih, v poslanskih vrstah, na sodiščih in ostalih
institucijah tako odločili, potem teče nekje zadnje pol leta mojega življenja.
Ena od starodavnih modrosti pravi nekako takole:
»Ne daj človeku ribe. Raje ga nauči loviti ribe. Ker če boš
človeku dal ribo, bo sit samo 1 dan. Če pa boš človeka naučil loviti ribe, pa
bo sit celo življenje.«
Ob delu na računalniku in s tem na internetu imam ob
večernem času vklopljeno televizijo – POP TV in spremljam izjave preko oddaj na
POP TV. Ena od izjav novinarjev je bila nekje takšna, kot ste jo povzeli po
prejšnjem mojem dopisu, da mnogi prejemniki subvencij ne bodo ostali
samozaposleni niti pol leta, večina pa ne 2 leti. Torej to je bila samo navedba
podatka iz oddaj na POP TV. Teh podatkov pa sam nisem natančno preverjal iz
enega preprostega razloga: ker za to me nihče ne plačuje in nimam časa za
brskanje po takšnih statistikah za nazaj. Nimam namreč rednih mesečnih
prihodkov iz državnega proračuna, ampak sem v celoti plačan pri svojem delu
samo za narejene in iztržene storitve, ki jih opravim ali pa jih ljudje
naročijo preko spleta. V »normalnem gospodarstvu« vsako podjetje namreč uspešno
posluje le, če uspešno trži produkte in storitve ter ima uspešno vodstvo.
Prostora za tiste, ki bi želeli le greti stolčke ravno ni, sploh v podjetjih,
ki so šele nastala.
V vašem odgovoru zelo zanimivo navajate točne podatke za
leta 2007, 2008 in 2009 in izražate ob tem: »Ne moremo se strinjati, da večina prejemnikov sredstev zaradi poslovnega neuspeha ne
uspe izpolniti sprejetih pogodbenih obveznosti, na podlagi česar so
prejeli enkratno finančno spodbudo v obliki subvencije za samozaposlitev.«
Prvo vprašanje, ki se mi je ob tem pojavilo je bilo – ali imate
na ministrstvu stik z realnostjo ali pa je vaš namen vedno edino ta, da se
umetno znebite določenega števila brezposelnih preko samozaposlovanja, za to,
da so statistični pokazatelji boljši kot bi bili sicer.
S subvencijo namreč vsakemu novo pečenemu samozaposlenemu
daste v enkratnem znesku malo zajetnejšo »ribo«, s katero mora ta novo pečeni
samozaposleni posameznik navadno v obdobju 2 let ne samo »uspeti izpolniti sprejetih
pogodbenih obveznosti ampak mora v tem času sam in z družino preživeti ter
istočasno razviti svojo dejavnost, ki jo skuša razviti in je za njo sestavil
poslovni načrt. Zavedati se pri tem namreč morate, da mnogo od teh ljudi nima
predhodnih izkušenj, prav tako pa najverjetneje tudi zaradi prejete subvencije
najverjetneje ne sedijo na »gori kapitala«, s katerimi bi si financirali plačevanje
za »klasične marketinške storitve«, prav tako verjetno mnoga večina od njih
poleg svoje samozaposlitve ne grejejo še kakšnega proračunsko plačanega stolčka.
Imate torej tudi natančne podatke o tem, koliko od teh novo ustanovljenih
podjetij oziroma podjetnikov le životari na robu in raje ne zaprejo podjetja
zaradi večjih obveznosti, kot so jih imeli pred odprtjem podjetja? Ali morda
podatke o tem, koliko vseh teh podjetij ustanovljenih v letu 2009 bodo končali
svoje delovanje 1 dan ali nekaj dni po preteku pogodbenih obveznosti zaradi subvencije?
Ali morda realne odgovore od teh podjetnikov kakšnih oblik pomoči primanjkuje
in bi jih z veseljem prejeli – te pa niso v denarni obliki?
Kaj ni v končni fazi vsakemu podjetniku najbolj zanimivo, da
spozna metode, s katerimi lahko pridobi nove stranke in da plača morebitne provizije
za realizacijo novih prodaj ob posredovanjih pri prodaji šele, ko so prodaje že
realizirane? In kaj morda med drugimi tudi slovenske zavarovalne hiše ne
uporabljajo direktne prodaje – direktnega marketinga za posredovanje svojih
storitev in informiranja končnih potrošnikov?
Da ne govorim neosnovano:
Po nekje 9 letih dela v direktnem marketingu – direktni prodaji
– začel sem tudi z zavarovalništvom, sem se v letu 2003 po 2 letih oklevanja na
dodatno pobudo vavčerskega svetovalca samozaposlil. Ta vavčerski svetovalec mi
je s svojo ekipo postavil prvo spletno stran izobilje.com … sam sem pred to
postavitvijo vedel, da mi spletna stran ne bo k ničemur pomagala, če mi ta
vavčerski svetovalec ne bo tudi razložil, kako brezplačno uspešno promovirati
na spletu mojo spletno stran. A me je ta vavčerski svetovalec nalagal, češ da
mi bo to pokazal, samo zato, da bi prodal in iz državno subvencioniranih
sredstev potegnil 169.000 SIT takrat. Mene osebno torej to ni nič stalo – a tudi
spletna stran mi ni prinesla dohodka, saj mi je znal povedati naknadno samo, da
lahko plačujem oglaševanje na spletu – kar sem vedel tudi sam.
Na začetku leta 2004 sem po več poizkusih zagona poslovanja
in dodatni zadolžitvi s posojilom pri NLB sem vedel, da bom moral v marcu 2005
po 2 letih samozaposlitve le-to zaprl samo zato, da nisem rabil odplačati tudi
subvencije.
Bil sem brez kakršnihkoli finančnih sredstev in edina možna
pot, ki sem jo lahko ubral, je bila, da sem poiskal možnosti preko svetovnega
spleta in od sredine 2004 pripravljal možnosti za ponovno samozaposlitev –
tokrat le, če se bo mrežno marketinško tržen spletni produkt (duplikativna
spletna stran in e-knjiga oziroma e-priročnik) dobro prijel. Raje sem prijavil
dohodek kot fizična oseba kot pa se ponovno samozaposlil brez tega predhodnega
preizkusa. A tukaj sem vedel, da bom s tem trčil ob neurejeno zakonodajo glede
mrežnega marketinga in glede spletnih produktov in storitev, ki jih Zakon o
trgovini tudi ne pozna.
Konec 2006 sem zaradi uspešnega preizkusa, ki je kazal na
dolgoročni uspeh in zaradi predhodnih informacij o upravičenosti za subvencijo
s strani SRSVZI ponovno odprl s.p. … in če bi bilo v Sloveniji glede mrežnega
marketinga in trženja ter možnostih zaslužka preko svetovnega spleta vse
zakonsko urejeno, potem s strani mnogih ne bi doživljal takšne in drugačne
grožnje in izsiljevanja, ko so po uspešnem projektu želeli čim več na hiter
način prigrabiti za sebe. Večina ljudi v Sloveniji namreč skozi mrežni
marketing vidi samo možnost, kako bi lahko na hitro kaj neobdavčeno prigrabili
zase – med temi so tudi nekateri npr. policisti, notarji, sodniki … in če jim
to ne uspe takoj in brez dela – skušajo preganjati tiste, ki delamo … in to s
popolnoma strokovno neosnovanimi obtožbami, ki temeljijo samo na predsodkih in
neznanju. Kriminalisti, tožilci, »sodni izvedenci ekonomske stroke« in sodniki
jasno dokazujejo s svojimi dejanji ne samo prepisovanja o mrežnem marketingu iz
Wikipedije, ampak tudi popolno neznanje o produktih in storitvah, ki v
današnjem času na svetovnem spletu obstajajo.
S tem pa Republika Slovenija in vse njene institucije jasno
kršijo osnovne človekove pravice do dela, določene v Ustavi Republike Slovenije.
Da se razumemo – obe subvenciji sta tudi meni zelo prav
prišle, a so poleg tega še bolj potrebne vse informacije in okolja, s katerimi
si vsak posameznik lahko zagotovi reden vsako mesečni dohodek z relativno
gotovostjo.
V letu 2009 sem intenzivno iskal vse možnosti, s katerimi bi
lahko obdržal samozaposlitev brez kakršnihkoli sredstev zaradi vseh izsiljevanj
in groženj, a sem moral zapreti v sredini leta zaradi samo poviševanja
neplačanih obveznosti. Ker sem obveznosti šele obročno odplačeval, v letu 2010 nisem
mogel ponovno odpreti samozaposlitve. A ker je bila mala možnost, da bi se eno
letna zaposlitev lahko konec leta podaljšala, sem bil primoran ukrepati in si
pripraviti s podjetjem na Sejšelih ter učenjem in razvojem lastnih internetnih
storitev ter iskanjem najrazličnejših možnosti zaslužka na spletu, vse možnosti,
da v 2011 ne pristanem na socialni pomoči.
Vse možnosti na spletu – vse najrazličnejše produkte in vse
storitve pa je večinoma možno priporočati, torej se poleg on-line marketinga
uporablja tudi različne oblike mrežnega marketinga za trženje teh produktov in
storitev. Najprej pa je potrebno zelo dobro poznati sploh kaj vse obstaja na
svetovnem spletu oziroma spremljati nenehen razvoj novih produktov in storitev.
Vse institucije torej v Sloveniji onemogočajo s svojim
neznanjem, nestrokovnim delom, predsodki do mrežnega marketinga, česar v
institucijah države preprosto ne bi smelo biti, ker s tem kršijo osnovne
človekove pravice do dela – dela na novih področjih, ki jih je s seboj prinesel
razvoj informacijske tehnologije in produktov ter storitev nujnih, da virtualni
internetni svet sploh obstaja. Ob takšni brezposelnosti, ki je v Sloveniji, bi
morali tudi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve aktivno iskati
možnosti za nove oblike dela in spodbujati oblikovanje vseh dodatnih podpornih
okolij, ki bi ljudem omogočala uvideti nove možnosti. Hkrati pa bi vse institucije
morale pričeti vršiti ustrezen nadzor nad vsemi – tudi policisti, notarji,
sodniki, sodnimi izvedenci, UNPIS-om (Urad za Nadzor Prirejanja
Iger na Srečo), ki nimajo strokovnega znanja ne iz mrežnega marketinga
in ne iz spletnega okolja hkrati pa nekateri izmed njih tudi skušajo
izkoristiti mrežni marketing za to, da bi na hitro, brez dela in neobdavčeno
pridobili določena sredstva.
Kot vsak moj nadaljnji odgovor, je tudi ta objavljen tudi na
spletnem dnevniku.
